Ljubiti črno-beli svet

Velikokrat se zalotim, da najraje objavljam črno bele fotografije.

Ne vem zakaj so mi tako pri srcu, ampak ta igra sivin mi je še posebej blizu, ker se mi zdi, da odstrani vse tisto, kar je "dodatno" oz preveč.

Da fotografijo prečisti in razpre njihovo dušo.

Kot naprimer zgornji portret te čudovite deklice...

Nekaj je na njej kar govori in sporoča in ni samo klik v času, ki se je zgodil, pa sem ga ujela. In vsak sporočilo sliši drugače.

Obožujem otroke. Vseh starosti, oblik, barv in spolov.

Ker je v njih prisotna tista privinska iskrica življenja, čista duša, ki ti dovoli blizu. Oni niso obremenjeni z kadri in kako bo izpadlo njihovo telo, oni samo živijo in se vrtijo, tečejo, skačejo, se čudijo.

In tako čudovito je stopiti v njihov svet in biti mlad v srcu.

Res sem vesela, da imam ta dar, da lahko z večino otrok vzpostavim kontakt, se jim približam in da mi radi pokažejo svoj karakter. Če tudi me nekateri spoznajo šele tik pred fotografiranjem in preživimo skupaj le 1 uro. A ta ura bo ostala, zapisana na fotografijah.

Zato pustimo otrokom, da so otroci.

Ker kot odrasli toliko izgubimo, ampak dokler je v nas skriti mali Peter Pan, bomo oživeli ob vsakem otroku. In tudi to je nekaj čudovitega.

Iskrena hvala vsem staršem, ki dovolite objavo kakšne fotografije, da lahko delim to lepoto s svetom.

Katja Lumi Lumi